Potres v Franciji: novi premier odstopil po manj kot mesecu dni

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sprejel odstop premierja Sebastiena Lecornuja, je po poročanju portala televizije France24 sporočila predsedniška palača. Macron je nekdanjega obrambnega ministra na premierski položaj imenoval 9. septembra.

Lecornu je v nedeljo zvečer predstavil svojo ekipo ministrov, v kateri pa je večina obrazov ostala nespremenjena. Manjše stranke, ki podpirajo vlado, so pred sestavljanjem zahtevale, da se prekine s politikami nekaterih zadnjih "Macronovih"vlad, poroča Politico. V Lecornujevi ekipi pa sprememb skorajda ni bilo in zato so stranke odrekle podporo.

Premier je po odstopu dejal, da se vse politične stranke vedejo, kot da imajo svojo večino v parlamentu, in bil kritičen do njihove nepopustljivosti. "Bil sem pripravljen na kompromise, vendar je vsaka stranka želela, da druga v celoti sprejme njen program," je dejal po poročanju France24. Tako po njegovih besedah ni bilo več pogojev za obstanek na položaju premierja.

Lecornu je pri tem po poročanju omenjenega medija postavil več neslavnih rekordov. Je premier z najkrajšim mandatom, ki je trajal le 27 dni. Hkrati je tudi premier, ki je najdlje čakal na imenovanje vladne ekipe, ta pa je po drugi strani imela najkrajši mandat, ki je trajal le nekaj ur.

Resna politična kriza v Franciji se tako le še zaostruje. Po neuspehu Macronove stranke na lanskih evropskih volitvah je predsednik razpustil parlament in sklical predčasne parlamentarne volitve. Po njih se je parlament razdelil na tri bloke, ki pa nimajo dovolj glasov za samostojno vladanje. Levi blok na čelu z Nepokorno Francijo in skrajno desni blok z Nacionalnim zborom zavračata sodelovanjem s sredinskim blokom Macronove stranke Renesansa.

Kljub temu je predsednik vztrajal pri oblikovanju manjšinskih vlad ob povezovanju z nekaterimi manjšimi strankami. A to je prineslo tresoče in nestabilne vlade, ki sta jih levi in skrajno desni blok rušila z glasovanji o nezaupnici. Tako sta v letu po volitvah padla premierja Michel Barnier in Francois Bayrou.

Zdaj je francoski predsednik Lecornuju, ki naj bi tekoče posle opravljal do imenovanja nove vlade, naložil, naj do srede zvečer opravi zadnja pogajanja za pripravo načrta za "ukrepanje in stabilnost države". Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP to pomeni, da je dal predsednik Lecornuju zadnjo možnost, da reši svojo vlado.

Nesojeni premier je nalogo sprejel. "Na prošnjo predsednika sem se strinjal, da bom opravil končne pogovore s političnimi silami za stabilnost države," je sporočil in dodal, da bo v sredo zvečer Macronu poročal o rezultatih pogajanj.

Levica in skrajna desnica k odstopu pozivata Macrona

Opozicijska bloka sta večkrat pozvala k predčasnim parlamentarnim volitvam, pa tudi k odstopu Macrona in predčasnim predsedniškim volitvam. Tako je tudi predsednik Nacionalnega zbora Jordan Bardella po današnjem odstopu premierja pozval k razpustitvi parlamenta. "Stabilnosti ni mogoče vzpostaviti brez ponovnih volitev in razpustitve državnega zbora," je dejal po poročanju France24. "Macronizem je umrl stoje. Macron mora zdaj izbrati: odstop ali razpustitev (parlamenta)", pa je njegova stranka objavila na omrežju X.

Leva stranka Nepokorna Francija (LFI) pa je znova pozvala k odstopu predsednika Macrona. "Lecornu odstopa. Trije premierji so bili poraženi v manj kot enem letu. Odštevanje se je začelo. Macron mora oditi," je na omrežju X zapisala vodja poslanske skupine LFI Mathilde Panot.

Notranji minister in vodja konservativnih Republikancev (LR) Bruno Retailleau je za danes še pred Lecornujevim odstopom sklical krizni sestanek stranke, ki sodeluje v manjšinski koaliciji Macronovih zaveznikov. Domnevno je bil nezadovoljen z nezadostno vlogo in vplivom Republikancev v novi vladi, poroča spletni portal francoskega radia RFI.